Artiški folkloristi gostovali na Škotskem - povzeto s spletne strani skupine

V mesecu juliju smo se artiški folklorniki odpravili na 20. Mednarodni folklorni festival v Edinburg na Škotsko. Tja so nas povabili naši dolgoletni prijatelji, folklorniki iz skupine Dunedin Dancers.
Po dveh dneh vožnje z avtobusom in vrsto dogodivščin na poti (ogled Pariza, trajekt do otoka, adrenalinska vožnja po levi itd.) smo le prispeli v Edinburg, v George Watsons college, kjer je bil sedež festivala. Naši prijatelji so nas lepo sprejeli, mi pa smo polni pričakovanj začeli zastopati našo državo.
Na večerni spoznavni zabavi smo se spoznali tudi s folklorniki drugih dveh tujih držav, Nemčijo in Norveško. Čeprav smo bili od dolge vožnje precej utrujeni, je že prvi večer minil v prijateljskem, sproščenem in predvsem plesnem duhu.
Prvi dan smo se odpeljali do pokrajine Fife, kjer se bohoti Falklandska palača. Najprej smo imeli povorko čez mesto, potem pa smo tudi nastopili na prelepih vrtovih že prej omenjene palače. Plesati na travi, ki se zdi kot preproga in je vsa živo zelena, je posebna izkušnja, ki je ne pozabiš kar tako. V popoldanskih urah smo se odpeljali nazaj v Edinburg in večer preživeli z gostitelji.
V ponedeljek smo že zjutraj začeli s plesnimi delavnicami, kjer so Škoti nas, goste, naučili nekaj škotskih plesov. Škotski plesi so zelo zanimivi, vendar precej težki, kajti imajo pridih baleta. Večina se jih namreč pleše po prstih. Okoli enajstih dopoldne smo se oblekli v kostume in se podali na povorko po eni izmed najdaljših in najpomembnejših ulic v Edinburgu, ki vodi do škotskega parlamenta. Pred parlamentom na travi smo tudi zaplesali in še enkrat dokazali, da pravilno in nadvse vestno podajamo naše ljudsko izročilo ljudem po svetu. V povorki smo bili deležni veliko prijetnih nasmehov, pozdravov, slikanja itd., po koncu nastopa pa velikega aplavza. Po končanem nastopu smo se podali do colledga, kjer smo imeli nadaljevanje plesnih delavnic. Tokrat so nam njihove plese prikazali in nas jih naučili, Nemci. Tudi nemški plesi so zanimivi, vendar so kar precej podobni našim. Zvečer smo imeli zabavo, na kateri je vsaka skupina trideset minut animirala ostale goste. Tako smo plesali zanimive plese, se igrali plesne igre itd.
Torek smo začeli mi, Slovenci. Začeli smo s plesnimi delavnicami in poskušali po svojih najboljših močeh, gostom predstaviti slovenske plese in kulturo nasploh. Delavnica je potekala v prijetnem vzdušju, na koncu pa smo bili deležni veliko pohval. Po delavnicah smo se z avtobusom kar v nošah odpravili v mesto, kjer naj bi imeli povorko in častni sprejem pri županu. Zaradi slabega vremena je bila povorka odpovedana, je pa bil zato sprejem pri županu toliko bolj veličasten in zanimiv. Po nagovoru, menjavi daril in podobno, so nam postregli s tradicionalnimi škotskimi jedmi v obliki lahke malice. Vsa škotska hrana je sladka, zato ni nič čudnega, če smo cel teden jedli sladkan krompir, sladkano meso, golaž z ananasom in jabolki itd. Večer je bil posvečen Robertu Burnsu, najslavnejšemu škotskemu pesniku. Imeli smo svečano večerjo, kjer smo jedli haggis (podobno našim krvavicam), repo in sladki krompir, ter brali Burnsovo poezijo. Sledil je tradicionalni škotski ples.
V sredo smo se imeli prost dan. Naša skupina se je odločila, da si gremo pogledat slavno destilarno wiskeya v začetek škotskega višavja. V destilarni Blair Athol, ki deluje že 211 let in je ena izmed najstarejših na škotskem, smo si ogledali pridelavo wiskeya in ga na koncu tudi poskusili. Po ogledu destilarne smo si ogledali še mestece v bližini ter se povzpeli na bližnji hrib, kjer so v obliki kroga razporejeni kamni, podobno kot v Stonehengu. Ko smo se vračali proti Edinburgu na avtobusu ni manjkalo dobrega vzdušja prepreletenega s slovenskimi pesmimi. Zvečer smo imeli olimpijske igre oziroma lov za zakladom, kjer smo sodelovali vsi udeleženci festivala, razdeljeni v več narodnostno mešanih skupin. Igre so bile zanimive, ponujena pa je bila dodatna priložnost za navezovanje stikov in spoznavanje ostalih gostov.
V četrtek je bil pomemben dan, saj je bil to dan glavnega nastopa v Church Hill Theatre. Imeli smo generalko v teatru ter vaje v šoli, popoldne pa smo preživeli z čakanjem na nastop. Predstavile smo se vse tuje skupine ter seveda domačini, Dunedin Dancers. Sledila je večerja in zabava pozno v noč.
V petek smo imeli zadnjo plesno delavnico, svoje plese so nam predstavili Norvežani. Tudi njihovi plesi so zelo zanimivi, kajti dlje kot je neka država oddaljena od nas, bolj nas pritegne njihova kultura. Po delavnicah smo se oblečeni v kustume odpeljali proti botaničnemu vrtu (Royal Botanic Gardens) v Edinburgu, kjer smo imeli nastop. Prvima dvema nastopajočima državama je vreme prizaneslo, mi pa smo zaradi dežja, svoje plese odplesali kar v notranji dvorani, kamor so prestavili prireditev. Polni lepih vtisov smo se vrnili v colledge, kjer smo imeli večerjo ter zabavo, kjer je imela vsaka skupina trideset minut animacij. Spet je bilo vzdušje nepopisno, saj smo plesali prav vsi, od najmlajših do najstarejših.
Pa je prišel naš zadnji dan na Škotskem. Popeljali smo se proti gradu Stirling, ki stoji zraven prizorišča bitke Bannockburn iz leta 1314. Grad slovi zaradi svoje veličine in nekateri celo pravijo, da je med najlepšimi daleč naokoli. Tako kot vsak dan, smo tudi tam imeli nastop na zelenici v samem gradu, skupaj z vsemi ostalimi skupinami. Po končanem programu smo imeli še nekaj časa, da smo si grad tudi ogledali ter si naredili nekaj slik za spomin. Ko smo prispeli na college smo imeli kratek program za naše bruce. Kajti pri naši folklori je že tradicija, da novince, ki so prvič na turneji krstimo in jih tako tudi uradno sprejmemo med nas. Tako smeha in dobre volje ni manjkalo. Zvečer smo imeli zaključno večerjo v nošah, po večerji pa zabavo. Na tem festivalu je že v navadi, da se na zadnji zabavi menjajo kostumi. Ta večer smo se Slovenci prelevili v »Norvežane, Škote ter Nemce«…na zabavi pa ni manjkalo tudi »Slovencev«. Ko smo se konec večera poslavljali od naših starih in novih prijateljev, smo dobili potrditev, da smo na tem festivalu res dali vse od sebe, kajti vsi so prehvalili dobro vzdušje, ki smo ga s slovenskimi pesmimi in dobro voljo prinesli vsepovsod kamor smo prišli.
Pravijo, da vse lepo enkrat mine in tudi ta turneja je. Zjutraj smo spakirali preostanek stvari in se polni lepih doživetij, vtisov in spominov podali na dvodnevno pot proti domu. Na avtobusu smo obujali spomine, se veliko nasmejali, pogledali kar nekaj filmov in čas nam je kar hitro minil. Za na konec smo prišli do zaključka, da je bila, kljub presladki hrani, nizkim temperaturam in slabemu vremenu, to ena izmed naših najlepših in najzanimivejših turnej ter da jo bomo z veliko ponosa in lepih spominov shranili na neko posebno mesto v našem srcu, za vedno.