Kulturno društvo Ivan Kobal Krška vas

Delovanje društva in moškega pevskega zbora:

Kulturno društvo je bilo ustanovljeno v Krški vasi, leta 1927, z imenom »Vrbenica«, najbrž zaradi bregov reke Krke, poraslih z vrbami, ki so dajale reki in vasi naravno, slikovito kuliso. Osnova društva je bil moški pevski zbor (MoPZ), ki je štel 12 ustanovnih članov. Prvi zborovodja in vsestranski organizator je bil Anton Toni Ajster. Tudi prve vaje so pevci imeli v njegovi hiši, danes h. št. 4, nasproti današnje pošte. Pevski zbor je preživljal začetniške težave, vendar uspešno deloval in razvijal čut za slovensko zavedanje v Krški vasi in tudi v okolici, saj so k društvu pristopali tudi člani iz sosednjih vasi. Društvo je doživelo razcvet pod vodstvom Ivana Kobala, kulturno-prosvetnega delavca, ki je pred fašizmom, v tridesetih letih 20. stol., pribežal iz Primorske, v takratno kraljevino Jugoslavijo, v Brežice, kjer je vodil mešani zbor v tamkajšnji cerkvi, postopoma pa prevzel mentorstvo v nekaterih sosednjih zborih. Med 2. svetovno vojno je KD, v pretežno izseljeni Krški vasi, prenehalo z delovanjem, za svobodo je padel tudi Ivan Kobal. Vodenje društva, preimenovanega v KD »Ivan Kobal«, je 1946. leta prevzel Franc Baškovič iz Brežic. Z njemu lastno zavzetostjo in naravnim talentom, je iz društva uspel ustvariti eno najuspešnejših kulturnih društev v tem koncu povojne Slovenije. Društvo je imelo več sekcij: moški in mešani mladinski zbor, igralsko in folklorno skupino, ki so nastopale v bližnji in širši okolici ožje domovine, s takrat popularnimi spevoigrami oz. operetami. Ena premiernih je bila leta 1953., znana »Planinska roža«, skladatelja Radovana Gobca, ki je bil tudi gost premierne izvedbe, najbolj uspešna pa je bila, v šestdesetih letih, »Jakec se ženi«, pod taktirko Franca Baškoviča. Zbor je med prvimi »z našega konca« snemal za »Radio Ljubljana«, se udeleževal šentviškega tabora od leta 1977. – 1982. in ponovno 2009. leta ter sodeloval na Posavskih revijah. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stol. sta zbor vodila Ivan Planinšek iz Brežic (1976) in Franc Potokar iz Račje vasi (1976-1984), nato pa spet Franc Baškovič (1984-1989). Po letu 1989. je delovanje društva stagniralo in je bilo omejeno na tradicionalne dejavnosti: »koledovanje sv. Trije kralji« in »Jurjevanje«, običaj, katerega začetkov ne pomni nihče in je del izvirne krškovaške tradicije, ki se izvaja na predvečer sv. Jurija (23. aprila): ljudski pevci vso noč, od hiše do hiše, prepevajo »Jurjevsko pesem«, posvečeno spominu minulega leta in preminulim sokrajanom in upanju prebujajoče se pomladi in novemu življenju. Pevci na vrata domačije zataknejo lipovo vejico, simbol prebujajoče se pomladi in slovenstva. Gospodinje pevcem izročijo v dar: jajce, simbol novega življenja ali klobaso, simbol obilja. Danes, nekdanje plemenite simbole, žal, nadomešča denar, simbol…!? Naši pevci to počnejo iz ljubezni do narodovega bogastva, ki so nam ga zapustili v varstvo naši starši in naj tako tudi ostane, vekomaj!!!

Jeseni, leta 2007., smo praznovali 80-letnico ustanovitve društva. Pobudo za oživitev delovanja društva so dali: Franc Jurečič, predsednik KS, Ivan Prah, dolgoletni predsednik društva in Jože Piltaver. Na Občnem zboru, 22. 01. 2008, je bilo izvoljeno novo vodstvo, društvo od takrat deluje z novim elanom in uspeva z realizacijo vseh sprejetih ciljev. MoPZ od leta 2007. vodi Vinko Žerjav iz Arnovih sel, neumorni zanesenjak, ki je mentor kar petim zborom v brežiški občini.

Oktet Kranjci: je kot samostojna sekcija začel delovati v jeseni 1990. leta, ko sta člana bivšega zbora, Jože Prah, znani gostinec iz Velikih Malenc in Marjan Piltaver, tajnik društva, želela spet obuditi organizirano moško petje v Krški vasi. Zaradi znanih zadreg okoli pevske zasedbe zbora in pomanjkanja mentorjev, sta zbrala osem pevcev iz okoliških vasi in nagovorila neumornega Franca Baškoviča, da je začasno prevzel mentorstvo skupine, ki si je nadela ime »Oktet Kranjci«. Ustanovni člani so bili: Andrej Turšič in Franci Ilc (1. tenor), Jože Prah in Marjan Piltaver (2. tenor), Vlado Gramc in Stane Vegelj (1. bas), Franci in Štefan Urbanč (2. bas). Članstvo se je menjavalo, danes (ob dvajsetletnici, 2010) pojeta še Jože Prah in Vlado Gramc, oktet pa od leta 1992. vodi Vinko Žerjav. Skupina sodeluje na vseh prireditvah KD, gostuje na okoliških prireditvah, pela je v Drašičih v »Soseski zidanici«, na Posavskih revijah, v Šentvidu. V svojem programu izvaja slovenske narodne in umetne pesmi, rada pa zapoje tudi spevne narodnozabavne, ob spremljavi »frajtonerice« in tudi dalmatinske ji niso tuje.

Harmonikarska skupina: je sekcija KD, ki jo je ustanovil harmonikar in mentor skupine, Rok Toplišek, iz bližnjega Boršta. Javno je prvič nastopila na 80-letnici društva (2007), od takrat pa je nepogrešljivi del naših programov, nastopa vse bolj pogosto na prireditvah po bližnji in širši okolici, povabijo jih tudi na zasebna praznovanja. Sodelujejo na raznih srečanjih harmonikarjev (»Vinska vigred v Metliki«, Krška vas, Primskovo, »Gregorjevo« v Novem mestu, karavane Radia Veseljak itd.). Skupina šteje do 10 članov, igrajo slovenske narodne in narodnozabavne, niso jim pa odveč tudi večno zelene melodije oz. »evergreeni«, pa tudi resna glasba s »frajtonerico« ima prav zanimiv zven. Radi sodelujejo z lokalnimi pevskimi in inštrumentalnimi skupinami (Ljudske pevke Žejno, Koledniki…).

Recitatorska skupina: je kot igralska skupina delovala že takoj po 2. svetovni vojni, z že omenjenimi spevoigrami. Najbolj aktivna je bila konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 20. stol., ko jo je vodila prof. Bernardka Les – Ravnikar. Skupina je sodelovala z recitali na tradicionalnih proslavah takratne skupne države in na vseh domačih prireditvah. Od 2007. skupino vodi Nada Srpčič. Sodeluje na vseh krajevnih prireditvah, dejavnost pa želijo razširiti tudi z uprizoritvijo kakšnega krajšega igranega projekta. Skupina uspešno sodeluje z literarno sekcijo »Beseda« iz KD F. Bogovič iz Dobove.